Mama
Zakaj sva se imela tako rada? Spoznala sva se na Internetu, na fantazijskem forumu, in ker sem imela dolgo fantazijsko ime, me nisi mogel klicati miška. Pa še v Novi Gorici se to sliši kar fensi. Gotovo si me zaradi tega malo bolj spoštoval.
Ali me je bilo v najini vezi kdaj strah? Pomislim na noč panike, ki sem jo preživela na kavču tvoje mame, ko ona sploh še ni vedela da obstajam, in gotovo ni pričakovala, da bo iz spalnice ponoči prišla mimo speče kepe v dnevni sobi. Kaj, če bi me ustrelila?
Ali te imam rada? Vsekakor. Ali te ljubim? Na začetku sem mislila, da te. Zdaj mislim, da bi te lahko, ampak nekoč. Ali sem bila zaljubljena vate? Bolj kot v kogar koli. Zato sem pa mislila, da te ljubim, ne?
Zakaj sem ti lagala? Ker te nisem želela prizadeti. Zakaj sem potem spala z drugim? Iz istega razloga kot bi sicer. Bil je tisti moment in samo po sebi mi ne bi bilo žal, če ne bi s tem prizadela tebe. Od kod naj bi vedela, da sta sodelavca? Predstavljam si, da je bil tvoj naslednji dan v službi res peklenski. Ne zamerim, da si me udaril, čeprav večkrat in čeprav nisem mogla domov cel teden, ker sem imela zatečen obraz. Moji so mislili, da sem bila na dopustu.
S tvojo mamo sem se navsezadnje zbližala in ugotovila, da ni slaba oseba. Pravzaprav mislim, da sva si postali prav všeč. Ko sem prišla k tebi, pa si še potegnil zadnjo vožnjo dostavnega kombija v oštarijo namesto domov, sva se imeli veliko časa zbližati skozi pogovor. Tvoja mama zelo rada bere. Zanimivo, da jo tako blizu Italije in z italjanskim poreklom tako veseli brati te stare porumenele knjige v gotici. Zadnjič mi je prebrala en stavek, potem pa sva enega še skupaj. Ampak jaz se nikoli nisem učila nemško, tako, da mi je morala potem oba še prevesti.
Dolgo časa mi ni bilo jasno, zakaj tvoja mama toliko časa preživi doma, praktično cel dan. Nisem razumela, kako je lahko tako zgodaj upokojena. Vedno mi je delovala zelo mlada in navduševalo me je, da izgleda za svoja leta tako dobro. Potem sem izvedela, da te je imela pri štirinajstih in navdušenje nad njeno mladostniško držo je malo splahnelo, ker je pač v resnici bila mlada in ni tako samo izgledala. Vseeno je imela v sebi neko modrost, ki si jo videl, čeprav je večino časa premolčala.
Ko pomislim, ne vem, zakaj si z mano toliko časa. Nisem bila dobra s tabo in še zdaj ne vidim razloga, da sem bila včasih tako nesramna. Ko sem se ti zatem opravičevala, pogosto nisem vedela, zakaj. Oprosti tudi za to, ampak samo rekla sem, kar se mi je zdelo, da želiš slišat. Tako kot »Ljubim te«. Ne želim te prizadeti, samo vseeno mi je, če te. Zato pa sem te tolikokrat.
Od tvoje mame sem en večer izvedela, da si pankrt, produkt posilstva nekega vojaka jugoslovanske vojske, ki je v Sloveniji služil rok. Bojda se je potem, ko je slišal, da je njegova žrtev noseča, skesal in prišel do nje. Tvoja mama ga je ustrelila z njegovo lastno pištolo in ga ubila, ti pa si se rodil v skrbništvo tete in strica po mamini strani. Mama je svojo mladostno lepoto tratila na zidovih umobolnice. Važno, da je zdaj ni več tam. Od tete in strica k njej si prišel šele polnoleten in se preselil v lepo dvonadstropno mamino hišo, kjer je živela popolnoma sama. Ni čudno, da se ji je zmešalo. Da je ubila tistega vojaka, je bila najbrž zadnja stvar, ki jo je naredila še normalna. Zadnjič mi je pokazala, kam je skrila pištolo, ki je policija dvajset let nazaj ni odkrila.
Danes sem prišla k tebi in tvoji mami domov in jo našla viseti iz cevi radiatorja iz dolgega usnjenega hlačnega pasu. Tako mi jo je bilo žal, zajokala sem ter jo objela okoli kolen. Viseti je morala že nekaj časa, saj je bila kri, ki ji je stekla po bradi na pulover sivkine barve z vijoličnimi cvetlicami, rjava in suha. Objemala sem jo in jokala v njena stegna in kolena.
Zdaj berem debel zvezek, ki ga je pustila na mizi odprtega na zadnji popisani strani. Govori o mladi materi, ki se je znašla sama proti svetu. Si vedel, da tvoja mati ni spregovorila, dokler te ni spet videla, ko si bil star 18 let in sta se te teta in stric končno odkrižala? Ali veš, koliko te je imela rada?
Včasih je tvoja mama brala knjige s pištolo v roki. Nikoli mi ni razložila, zakaj, le stiskala jo je s tenkimi belimi prsti. Zapis tvoje mame berem s isto pištolo v roki, ki je vzela življenje tvojemu očetu, in premišljujem, kako bi bilo, da bi si jo dala v usta in jo sprožila, da ne bi končala v kakšnem arestu kakšne nerazvite države, kjer bi me mučili in iz mene stiskali razna razkritja.
Mama ni nikoli izdala, zakaj je ubila tvojega očeta, niti, da je tvoj oče. Ko so ugotovili, da je noseča, so sklepali, da je šlo za kak ljubezenski trikotnik. A tvoja mama nikoli ni spregovorila o tem, tako da niso ničesar izvedeli.
Pištolo držim na tilniku in preizkušam, če lahko v takem položaju sprožim sprožilec. Nočem se ubit v usta. Hočem si raztreščit možgane, ki jih uporabljam samo za to, da te občasno prizadenem in za to, da vlečem črtne kode čez čitalec, da mi piska v glavi še cel dan, ko grem iz trgovine.
Oprosti mi ... sprožila bom, pa ne zameri. Vem, da boš prišel v cel masaker, pa boš že nekako preživel. Tega ne počnem zate. Res sem sita vsega. In oprosti, da sem pisala v zvezek tvoje matere, saj sem samo na zadnjo stran.
